TENIS

ZGODOVINA TENISA

 

Že pred dvema tisočletjema je človeštvo poznalo igro, ki pa je bila nekoliko podobna današnjemu tenisu. Rimljani so igrico imenovali TRIGON. Malo usnjeno žogico so napolnili s semeni fig in žogico sta nasprotnika udarjala z majhnim lesenim veslom preko napete vrvi toliko časa, dokler ni končala na kamnjitih tleh. Igra je bila v tistem času zelo razširjena in se je obdržala dolgo časa. Igrišče je bilo vzdolž visokih zidov. Igralci so kot posamezniki ali moštvo, odvisno od velikosti igrišča in zidu, žogo udarjalo z nekakim veslom v zid. Tekma je trajal 4 ure ali do rezultata 60 točk. Ščasoma je bila žogica napolnjena z različnimi materiali. Sprva s semeni fig kot sem že na začetku omenila, nato z lasmi, odrezki jadrovine in z narezano plutovino. Te žoge so odskočile le na kamnitih tleh ali lesenih tleh. V 17. stoletju so začeli graditi pokrite žogarne. Igrišča v žogarnah so merila 30x 10 m, nasprotnikovi polovici pa je najprej ločevala črta, kasneje vrv in na koncu obešena mreža, ki se ni dotikala tal. Kljub temu, da je mogoče kar natančno rekunstrirati igro, ki si prehodile tenisu, pa si zgodovinarji še danes niso na jasnem o samem izvoru imena igre. Tudi pri pojasnjevanju logike štetja točk so težave. Obstajata dve teoriji za nastanek sistema točkovanja, ki v obeh primerih ne temelji na decimalnem sistemu, pač pa na geometrijskem sistemu, ki ima za osnovo št. 60.zdaj pa še malo o začetkih modernega tenisa! Višina mreže je bila takrat 150 cm in je bila skoraj bolj kot tenisu podobna odbojki. Igro so igrali posamično ali v parih, vedno po ena in ena do 15 točk. Servirali so iz označenega mesta, vedno na desni strani igrišča, ki je bilo ob mreži široko 6,37 m, na osnovni črti pa 9,15 m. Na igrišču je bilo označeno servisno polje. Točka je bila dobljena, kadar je nasprotnik zgrešil žogo, kadar je žoga odskočila dvakrat, kadar je odletela z igrišča ali v mrežo. Takoj, ko je igralec naredil napako, je izgubil servis in dobil ga je nasprotnik. To je bilo podobno kot pri odbojki. Leta 1875 so igro nekoliko spremenili in jo poimenovali preprosto LAWN TENNIS. Takrat je igrišče dobilo današnjo podobo. Igralci so servirali diagonalno in servisna polja so bila označena na obeh straneh. Igra se je uveljavila, saj je izpolnila v časnikih napovedano zahtevo po živahnem razgibanju tako močnejšega kot šibkejšega spola zato, ker je bilo v njej mogoče uporabiti del opreme, kot npr. lopar. Ta del opreme so uporabljali pri podobnih igrah. Uspeh je sprožil zavist in kar dve leti so se vlekli spori, kdo je igro odkril. A to sploh ni bilo pomembno, bolj pomembno je bilo, kdo je patentiral.